DOMOV O KNJIŽNICI KONTAKTI BIBLIOBUS E-TOČKA TRŽIČ
Zgodovina knjižnice
Knjižnica dr. Toneta Pretnarja nadaljuje bogato tradicijo knjižničarske dejavnosti, katere začetki segajo v leto 1863, ko je takratni kaplan Jurij Drnovšek v Tržiču ustanovil prvo knjižnico s slovenskimi knjigami na tem področju. Že 140 let torej različne knjižnice, nekatere z večjim, druge z manjšim uspehom bogatijo prostočasno, kulturno, izobraževalno in znanstveno življenje in delovanje Tržičanov.

Po koncu 2. svetovne vojne je knjižničarstvo v Tržiču ubralo pot, ki sta jo usmerjali posvet o organizaciji javnih ljudskih knjižnic leta 1944 in zakonodaja iz leta 1945 in 1946. V Tržiču so nastale učiteljske, dijaške in sindikalne knjižnice in ljudska knjižnica. Največja je bila leta 1945 Javna sindikalna knjižnica in čitalnica s 1570 zvezki gradiva.

Ljudska knjižnica je vse do leta 1961 delala pod okriljem Delavsko prosvetnega društva Svoboda, v prostorih na Partizanski ulici št. 4.

20. junija 1961 je Občinski ljudski odbor Tržič z odločbo št. 02-09-13/1-61 ustanovil Občinsko ljudsko knjižnico Tržič ter z aktom o ustanovitvi določil tudi njene naloge. Knjižnica je dobila svoje prostore v občinski stavbi na Trgu svobode 18. S sklepom št. 022-3/62-2 z dne 18. 2. 1965 je bila občinska ljudska knjižnica imenovana za matično knjižnico. V knjižnici je prva leta delala ena strokovna delavka. Kasneje se je število zaposlenih povečalo na tri delavce.

9. 4. 1974 je skupščina občine Tržič izdala odločbo št. 022-01/74-2, s katero je bil ustanovljen Zavod za kulturo in izobraževanje Tržič, ki je združil Delavsko univerzo, Tržiški muzej in Občinsko ljudsko knjižnico v eno delovno organizacijo

Decembra 1977 se je knjižnica iz občinske stavbe preselila v Dom družbenih dejavnosti na Balos 4.

Leta 1993 se je Tržiška knjižnica preimenovala v Knjižnico dr. Toneta Pretnarja.

Od marca 2000 deluje knjižnica kot samostojni javni zavod.

Knjižnična dejavnost

Osnovna naloga Knjižnice dr. Toneta Pretnarja kot splošne knjižnice je, da zbira, hrani, obdeluje in daje na razpolago knjižnično gradivo. Namenjena je splošnemu izobraževanju, informiranju, razširjanju znanstvenih spoznanj, kulturni vzgoji in delovanju ter zadovoljevanju kulturnih potreb občanov.

Knjižnica je povezana v enoten knjižnično informacijski sistem - je članica COBISS-a in kot taka posreduje aktualne informacije iz lastnega fonda in obenem informacije o dostopnosti gradiva v vseh slovenskih knjižnicah. Svojim članom in drugim obiskovalcem knjižnice omogoča iskanje po INTERNETU.

Knjižnica ima razvito medbibliotečno izposojo, s katero svojim bralcem preskrbi gradiva, ki jih sama nima, iz drugih knjižnic.


V Bistrici ima premično zbirko knjig v Domu Petra Uzarja, manjše zaselke pa že od leta 1975 obiskuje potujoča knjižnica - mini bibliobus.

Svoje naloge izvršuje v teh oblikah:
  • interno delo s knjižničnim gradivom (nabava, vnos v lokalno bazo podatkov in istočasno v vzajemni katalog vseh slovenskih knjižnic - Cobiss, oprema gradiva, urejanje periodike, pospravljanje gradiva, odpisovanje in izločanje gradiva...),
  • izposoja gradiva (v matični knjižnici - izposoja na dom in prezenčna izposoja, v izposojevališču Bistrica, v bibliobusu, obisk bralcev na njihovem domu),
  • medbibliotečna izposoja,
  • literarna srečanja, predstavitve knjig in razstave,
  • bibliopedagoško delo (vrtec, razred na obisku, ure pravljic, počitniške delavnice, knjižna uganka, knjižni kviz, literarno-umetnostna delavnica),
  • matična dejavnost - obveščanje šolskih in specialnih knjižnic o delu strokovnega stanovskega društva, sodelovanje s šolskimi knjižničarji in drugimi učitelji pri različnih akcijah,
  • domoznanska dejavnost - v Osrednjo knjižnico Kranj posreduje gradiva, ki so izšla na območju Občine Tržič,
  • publiciranje, založništvo, namizno založništvo (zaposleni prispevajo članke v strokovna glasila),
  • mentorsko delo (pri izdelavi seminarskih, diplomskih nalog, pri obvezni praksi študentov bibliotekarstva),
  • stiki z javnostmi (obveščanje medijev o vsem dogajanju v knjižnici),
  • sodelovanje z drugimi inštitucijami (z drugimi knjižnicami po Sloveniji, z založbami, s šolami, vrtci, Centrom za socialno delo, ZKO, z Društvom slovensko poljskega prijateljstva….),
  • permanentno izobraževanje zaposlenih (usposabljanja za sistem Cobiss, za bibliopedagoško delo z otroki, drugo strokovno izobraževanje...),
  • izobraževanje uporabnikov.

KNJIŽNICA DR: TONETA PRETNARJA TRŽIČ, 2004. Urednik spletnega mesta