|
|
 |
|
|
|
|
| Zgodovina knjinice |
Knjinica dr. Toneta Pretnarja nadaljuje bogato tradicijo knjiniarske dejavnosti, katere zaetki segajo v leto 1863, ko je takratni kaplan Jurij Drnovek v Triu ustanovil prvo knjinico s slovenskimi knjigami na tem podroju. e 140 let torej razline knjinice, nekatere z vejim, druge z manjim uspehom bogatijo prostoasno, kulturno, izobraevalno in znanstveno ivljenje in delovanje Trianov.
Po koncu 2. svetovne vojne je knjiniarstvo v Triu ubralo pot, ki sta jo usmerjali posvet o organizaciji javnih ljudskih knjinic leta 1944 in zakonodaja iz leta 1945 in 1946. V Triu so nastale uiteljske, dijake in sindikalne knjinice in ljudska knjinica. Najveja je bila leta 1945 Javna sindikalna knjinica in italnica s 1570 zvezki gradiva.
Ljudska knjinica je vse do leta 1961 delala pod okriljem Delavsko prosvetnega drutva Svoboda, v prostorih na Partizanski ulici t. 4.
20. junija 1961 je Obinski ljudski odbor Tri z odlobo t. 02-09-13/1-61 ustanovil Obinsko ljudsko knjinico Tri ter z aktom o ustanovitvi doloil tudi njene naloge. Knjinica je dobila svoje prostore v obinski stavbi na Trgu svobode 18. S sklepom t. 022-3/62-2 z dne 18. 2. 1965 je bila obinska ljudska knjinica imenovana za matino knjinico. V knjinici je prva leta delala ena strokovna delavka. Kasneje se je tevilo zaposlenih povealo na tri delavce.
9. 4. 1974 je skupina obine Tri izdala odlobo t. 022-01/74-2, s katero je bil ustanovljen Zavod za kulturo in izobraevanje Tri, ki je zdruil Delavsko univerzo, Triki muzej in Obinsko ljudsko knjinico v eno delovno organizacijo
Decembra 1977 se je knjinica iz obinske stavbe preselila v Dom drubenih dejavnosti na Balos 4.
Leta 1993 se je Trika knjinica preimenovala v Knjinico dr. Toneta Pretnarja.
Od marca 2000 deluje knjinica kot samostojni javni zavod.
Knjinina dejavnost
Osnovna naloga Knjinice dr. Toneta Pretnarja kot splone knjinice je, da zbira, hrani, obdeluje in daje na razpolago knjinino gradivo. Namenjena je splonemu izobraevanju, informiranju, razirjanju znanstvenih spoznanj, kulturni vzgoji in delovanju ter zadovoljevanju kulturnih potreb obanov.
Knjinica je povezana v enoten knjinino informacijski sistem - je lanica COBISS-a in kot taka posreduje aktualne informacije iz lastnega fonda in obenem informacije o dostopnosti gradiva v vseh slovenskih knjinicah. Svojim lanom in drugim obiskovalcem knjinice omogoa iskanje po INTERNETU.
Knjinica ima razvito medbiblioteno izposojo, s katero svojim bralcem preskrbi gradiva, ki jih sama nima, iz drugih knjinic.
V Bistrici ima premino zbirko knjig v Domu Petra Uzarja, manje zaselke pa e od leta 1975 obiskuje potujoa knjinica - mini bibliobus.
Svoje naloge izvruje v teh oblikah:
- interno delo s knjininim gradivom (nabava, vnos v lokalno bazo podatkov in istoasno v vzajemni katalog vseh slovenskih knjinic - Cobiss, oprema gradiva, urejanje periodike, pospravljanje gradiva, odpisovanje in izloanje gradiva...),
- izposoja gradiva (v matini knjinici - izposoja na dom in prezenna izposoja, v izposojevaliu Bistrica, v bibliobusu, obisk bralcev na njihovem domu),
- medbibliotena izposoja,
- literarna sreanja, predstavitve knjig in razstave,
- bibliopedagoko delo (vrtec, razred na obisku, ure pravljic, poitnike delavnice, knjina uganka, knjini kviz, literarno-umetnostna delavnica),
- matina dejavnost - obveanje olskih in specialnih knjinic o delu strokovnega stanovskega drutva, sodelovanje s olskimi knjiniarji in drugimi uitelji pri razlinih akcijah,
- domoznanska dejavnost - v Osrednjo knjinico Kranj posreduje gradiva, ki so izla na obmoju Obine Tri,
- publiciranje, zalonitvo, namizno zalonitvo (zaposleni prispevajo lanke v strokovna glasila),
- mentorsko delo (pri izdelavi seminarskih, diplomskih nalog, pri obvezni praksi tudentov bibliotekarstva),
- stiki z javnostmi (obveanje medijev o vsem dogajanju v knjinici),
- sodelovanje z drugimi intitucijami (z drugimi knjinicami po Sloveniji, z zalobami, s olami, vrtci, Centrom za socialno delo, ZKO, z Drutvom slovensko poljskega prijateljstva.),
- permanentno izobraevanje zaposlenih (usposabljanja za sistem Cobiss, za bibliopedagoko delo z otroki, drugo strokovno izobraevanje...),
- izobraevanje uporabnikov.
|
|
|
|
|
|
|
